Dolga pot do drsališča

Mariborčani so dolgo čakali drsališče. Želje tistih, ki so menili, da bi si Maribor zaslužil svoje drsališče, pa so postajale vedno glasnejše.

Med vojnama so se Mariborčani drsali v parku na zamrznjenem ribniku. Naravno drsališče je bilo tako v zimskem času polno drsalcev od jutra do večera. Leta 1934 je bil tam celo hokejski derbi, ekshibicijska tekma med moštvoma Kastner und Öhler iz Gradca in ljubljansko Ilirijo, ki je sicer izgubila, tekma pa se je tako igralcem kot gledalcem vtisnila v spomin kot ena najlepših.

Pot je bila dolga in veliko prepričevanja je bilo potrebnega, da je tudi štajerska metropola dobila umetno drsališče. Medtem ko so leta 1974 v Celju beležili 67.000 vstopnic ter na ljubljanskem drsališču prodali domala 200.000 kart se je zgodba umetnega ledu v Mariboru komajda začela.

In pričelo se je graditi

Projekt za izgradnjo umetnega drsališča je izdelal mariborski arhitekt Milan Černigoj. Gradnja je bila predvidena v več fazah: v prvi bi že leta 1964 zgradili ploščad s strojnimi napravami in zgradbo za garderobe. V naslednjem letu je bilo načrtovano dokončanje zgradbe in ureditev tribun za 8.000 gledalcev.

Temelji so bili postavljeni leta 1964, vendar se je nadaljevanje gradnje zaradi pomanjkanja denarja ustavilo. Šele osem let kasneje je tudi mestna skupščina ugotovila, da je drsališče nujno potrebno. Gradnja se je na istih temeljih nadaljevala leta 1974 in drsališče je bilo neuradno odprto novembra 1974. V upravljanje ga je od mariborske občinske skupščine prevzel zavod Stadion Maribor. Drsališče je predstavljalo športno in družabno središče aktivnega Maribora.

Drsališče končno dobi tudi streho

Da bi ledeno ploskev zaščitili pred soncem, snegom in dežjem ter tako tudi podaljšali drsalno sezono, se je DO Dvorana Tabor odločila za njeno pokritje. Strešna konstrukcija je bila končana leta 1986, vzhodna in zahodna stran pa sta bili dokončno zaprti leta 1988.

Projekt je izdelal Vukašin Ačanski iz mariborskega Gradisa, avtorji arhitekturne faze celotnega projekta pa so bili: prof. Borut Pečenko, Bogdan Černe, Srečko Vidic in Igor Borec. Nadzor nad izvedbo je opravljala Milena Skorobrijin, dipl. inž. gr. Dokončana kapaciteta ledene dvorane je 1.515 sedežev na glavni severni tribuni in 1.350 stojišč na južni tribuni oziroma 2.865 obiskovalcev skupaj.

Izgradnja celotne dvorane je bila končana leta 1988. Prva faza gradnje Ledene dvorane je bila uspešno dokončana in ledeno ploskev so uradno odprli v četrtek, 15. januarja.

Ledna dvorana preraste v sodoben objekt

Leta 2003 se je v dvorani pričela prenova strešne izolacije, ometa, sanitarno-garderobnega dela in tribune za gledalce.

Obisk drsališča je bil zelo dober. Sezona drsanja se je začela že v avgustu, ko je prizadevnim uslužbencem Javnega zavoda Dvorana Tabor v tednu dni, kljub visokim temperaturam zraka, uspelo pripraviti kakovostno ledeno ploskev. Med najpogostejšimi uporabniki dvorane so bili hokejisti, zatem hokejistke, najmanj kegljači na ledu, mnogo ur pa so v njej preživeli rekreativni drsalci. Ponudba v Ledni dvorani takrat je vsebovala začetne in nadaljevalne tečaje drsanja, organiziranje športnih dnevov za osnovnošolce in srednješolce. V Ledni dovrani je imelo svoj dom kar devet hokejskih skupin rekreativcev, ki igrajo v mariborski hokejski ligi, in tu so še hokejisti in hokejistke hokejskega kluba Maribor – Lisjaki.

Prenova tribune se je zaradi težav povezanih s sušenjem konstrukcije zamudila. Dela so obsegala nov omet in izolacijo strehe, prenova sanitarno–garerobnega dela in tribune z več kot 800 sedeži (pred tem jih je bilo zgolj 250) Ledna ploskev je ostala nespremenjena, na površini 1.800 kvadratnih metrov. Ledna dvorana ponosno in korak po koraku dobiva nov obraz.

Slavnostna otvoritev prenovljene Ledne dvorane

Slovesna prireditev ob odprtju Ledne dvorane Tabor 21. 11. 2006 se je začela z nastopom umetnostne drsalke Helene Gornjak, ki je ogrela dlani nekaj sto navzočih, med katrerimi so bili tudi predstavniki mednarodne univerzitetne zveze. Še glasneje so zaploskali mariborskim hokejistom in hokejistkam, kegljačem in kegljačicam na ledu ter umetnostnim drsalcem. Ti so s prenovljeno dvorano dobili ustreznejše razmere za vadbo in tekmovanje.