Kopališče Mariborski otok

Kopališče Mariborski otok 

Deli vsebino:

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Vodni navdušenci, željni poletnega kopanja, ljubitelji narave in sprehodov, vabljeni na Mariborski otok! Pričakujemo vas skozi vse leto.

Poletna zabava in kopanje v bazenih

Se želite poleti osvežiti v vodi, kopati, se zabavati s prijatelji ali z otroki? Vabljeni v kopališče Mariborski otok, da se sredi lepega naravnega okolja naužijete vodnih radosti v 3 zunanjih bazenih in na vodnem toboganu. Poleg kopanja v bazenih vam Mariborski otok ponuja še številne možnosti za rekreacijo in zabavo:

  • odbojka in nogomet na mivki,
  • košarka,
  • badminton,
  • namizni tenis,
  • vožnja z gokartom,
  • trampolini.

Najmlajše pa pričakuje tudi risalni kotiček.

Uživanje v naravi in sprehodih po otoku

Spomladi, jeseni in pozimi pa ste lepo vabljeni na sprehod in da se podate po Srčni poti, ki vas bo vodila po čudovitem otoku. Ljubitelji narave, gozda in miru boste gotovo navdušeni. Mariborski otok je edinstveno slovensko kopališče, ki je hkrati tudi naravna znamenitost in naravni spomenik, saj na njem kraljujeta edinstvena flora in favna.

Mariborski otok leži v neposredni bližini naselja Kamnica, ki je od središča Maribora oddaljeno približno 5 kilometrov (v smeri Koroške), do njega pa se lahko odpravite tudi po urejeni sprehajalni poti ob reki Dravi.

Vabljeni torej na Mariborski otok v vseh letnih časih!

Obiščite nas tudi na Facebooku in spremljajte aktualne novosti.

Več

Pokukajmo v zgodovino kopališča…

 Zgodovina kopališča Mariborski otok sega že dobrih 90 let nazaj. Že v začetku leta 1927 je Mariborski občinski svet sprejel odločitev, da zgradi novo mestno letno kopališče. V nedeljo, 15. 6. 1930, je letno kopališče na Mariborskem otoku odprlo svoja vrata. Na otvoritvi se je zbralo kar 10.000 navdušenih obiskovalcev, ki so bili na otvoritveni slovesnosti navdušeni nad plavalnimi nastopi in tekmami. Posebno privlačna in atraktivna je bila igra z žogo v vodi na dva gola (vaterpolo), ki so jo Mariborčanom takrat prvič predstavili. Uspela slavnostna otvoritev velikega, modernega in lepega kopališča na idiličnem otoku je odmevala v tisku po vsej državi in tudi po Evropi.

Kopališče je slovelo je kot najlepše daleč naokoli, zato so bili redni gostje tudi številni tujci. Na Otoku je bila izvrstna restavracija z izbrano gostinsko ponudbo. Postajalo je mondeno in za marsikoga, predvsem zaradi visoke vstopnine, nedostopno.

Načrtujemo posodobitve

Kopališče Mariborski otok se počasi obnavlja in želimo si, da mestni svet Mestne občine Maribor odobri investicijski program in omogoči celovito prenovo bazenskega dela kopališča s strojnico in spremljajočimi objekti, da kopališču povrnemo prvotni ugled.

V letu 2009 smo se kot upravljavci potrudili in se lotili nujnih vzdrževalnih del, ki so dali kopališču lepšo podobo. Poleg kozmetičnih popravkov in lepše zunanjosti Mariborskega otoka ter nižje cene vstopnic smo poskrbeli za vodene animacijske programe, ki so zajemali:

  • vodne aktivnosti (mali čolni, pripomočki za plavanje, odbojka v vodi in ostale vodne radosti za najmlajše),
  • aktivnosti na suhem (odbojka in nogomet na mivki, košarka, badminton, namizni tenis, trampolini, vožnja z gokarti po otoku).

Uredili smo tudi risalni kotiček za najmlajše ter organizirali različne delavnice.

Več

Kako je nastal otok?

Mariborski otok, ki je danes zaščiten kot naravna znamenitost in naravni spomenik, je poseben zaradi svojega nastanka. Naravne okoliščine, ki so omogočile nastanek otoka, so bile brzice na Dravi, kjer je danes jez Hidroelektrarne Mariborski otok. Za brzicami je namreč pričela reka zaradi zmanjšane transportne zmogljivosti odlagati naplavine peska, proda in mivke. Povzročale so jih prečno položene plasti iz trdega staromiocenskega marinskega laporja, ki so zgradile podvodne čeri. Na tem mestu se Drava zadnjič zoži, preden se dolina odpre v Dravsko polje in Drava postane iz alpske reke umirjena ravninska voda.

Omenjeni prag iz trdih kamnin je Dravi naglo jemal moč, tako da je reka tu odložila večino plovnega materiala, otok pa je tako nastal na temelju marinskih laporjev s sekundarnim nanosom rečnih sedimentov tik za nekdanjimi brzicami Drave na laporjih. Tako je nastala značilna kapljičasta sedimentacijska geomorfološka tvorba, ki se je ohranila v naravni podobi do danes in je po Bašu »najmlajša geološka tvorba mariborske pokrajine«. Nastal je Mariborski otok.

Na otoku domuje pestra vegetacija in ogrožene živalske vrste

Mariborski otok je prava zakladnica narave. Zaradi ugodne lege je Otok rastišče gozdnih in travniških rastlin, ki jih iz Alp prinese reka Drava. Zanj je značilna velika pestrost vegetacije, saj je na otoku okoli 15 drevesnih in 20 grmovnih vrst.

Na Otoku je bilo registriranih 263 rastlinskih vrst, predvsem spomladi in poleti pa lahko v gozdu najdemo veliko cvetočih rastlin, med katerimi so v ospredju veliki zvonček, pasji zob in jetrnik.

Mariborski otok je prav tako življenjski prostor številnih redkih in ogroženih živalskih vrst. Na Otoku so našli 75 različnih vrst ptic, od tega 31 vrst, ki tu gnezdijo. Značilne so gozdne vrste ptic, posebno v zimskem času pa Otok predstavlja zatočišče vodnim pticam.

Na otoku so našli številne vrste ptic:

  • gozdne vrste ptic: ščinkavec, črnoglavka, taščica, kos, vrbji kovaček, poljski vrabec, velika sinica, lišček, dlesk, veliki detel, carar, močvirska sinica, brglez, kanja, vodomec in mali slavec.
  • vodne vrste ptic: mali ponirek, liska, labod grbec, mlakarica, čopasta črnica, veliki kormoran in zvonec.

Svoj življenjski prostor v bližini otoka najdejo tudi postrvi in tiste ribje vrste, ki jim ustreza počasen tok reke Drave.

Otok kot naravna znamenitost

Zaradi omenjenih posebnosti si Mariborski otok zagotovo zasluži prav posebno mesto. Otok je bil zavarovan:

  • kot naravna znamenitost že leta1951,
  • v letu 1992pa še kot naravni spomenik – Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor, Medobčinski uradni vestnik št. 17/92.

Vabljeni na ta čudoviti otok, ki vam ponuja poleg uživanja v naravi tudi precej priložnosti za rekreacijo.

Več